Divji prašič je ena najbolj zastopanih in najštevilčnejših divjih živali v lovišču Vrebac, kjer po strokovni oceni prebiva stalna populacija približno 300 do 400 živali. Stanje populacije divjih prašičev je odvisno tudi od sezonskih selitev in prinosa naravne hrane, kot so žir, želod, kostanj, jagodičevje in sadje.
Merjasci in prašiči:
vse leto
1. 1.–31. 12.
Divje svinje:
1. 7.–31. 1.
• S čakanjem iz visoke udobne zaprte preže na krmišču
• S čakanjem iz odprte lovske preže na prehodih in kmetijskih površinah
• Zalezovanje v jutranjih urah (pirsch)
• Lovski pogon s psi v jesensko-zimskem obdobju od 1. 10. do 31. 1.
Lov v gorah se zaradi velike prisotnosti plenilcev precej razlikuje od lova v nižinah. Divji prašič v našem lovišču je znan po tem, da je izredno previden pri prihodu na krmišče in med samim hranjenjem. Divji prašič ima za rjavim medvedom najboljši vonj in sluh, medtem ko slabše vidi. Za izboljšanje možnosti za odstrel mora biti lovec miren in zelo potrpežljiv.
Ni redko, da lovec na starega visokotrofejnega merjasca čaka tudi vso noč. Odrasel merjasec v našem lovišču tehta v povprečju od 130 do 170 kilogramov, zato se na podlagi naših dolgoletnih izkušenj v lovu na merjasce gostom priporoča lov z večjim kalibrom in težjo kroglo, kot so npr. kalibri 30-06, 8 × 57, 300 win mag in 9,3 × 62.
V primeru obstreljene trofejne živali se pri njenem iskanju obvezno vključita licenciran in izkušen pes krvosledec. Če kljub temu žival ni najdena in je vidno ranjena, se zaračuna 50 % ocenjene vrednosti trofeje, ki jo oceni PH.
Divji prašič (Sus Scrofa) je ena najbolj zastopanih in najštevilčnejših divjih živali v lovišču Vrebac, kjer po strokovni oceni prebiva stalna populacija približno 300 do 400 živali. Stanje populacije divjih prašičev je odvisno tudi od sezonskih selitev in prinosa naravne hrane, kot so žir, želod, kostanj, jagodičevje in sadje.
Divji prašič v našem lovišču je čistokrvni divji prašič (Sus scrofa), saj v zgodovini območja lovišča Vrebac in širše okolice kmetje niso nikoli vodili domačih prašičev v gozd zaradi hranjenja (zaradi prevelikega števila divjih zveri, predvsem volka in medveda) z žirom, želodom, kostanjem in ostalimi gozdnimi plodovi. Zaradi slednjega ni moglo priti do križanja domačih prašičev z divjimi, kot je bilo to značilno predvsem za slavonsko in druga območja, kjer nista prisotna volk in medved ali pa sta prisotna zelo omejeno.
Trofejna vrednost v lovišču Vrebac je znana po vsem svetu, od Avstralije do ZDA. Naši lovski gosti so v zadnjih 23 letih osvojili vrhunske trofeje, med katerimi predstavlja največjo trofejo divji merjasec s 136,70 CIC-točke, kar nas uvršča na sam vrh seznama lovišč z največjimi trofejami na svetu, kjer se je v zadnjih 23 letih odstrelilo več kot 300 divjih merjascev z medaljo.
Na trofejno vrednost divjih prašičev v lovišču vpliva selekcijski odstrel in velika prisotnost divjih zveri (medved, volk, ris, šakal, lisica in evropska divja mačka), zaradi česar lahko preživijo le najmočnejši osebki.